“Draga Ana,
Toplo objavljam tvojo globoko doživeto lirično zgodbo svojega doživetja osebnega procesa, zapisanega v obliki poezije. Hvala, ker si jo napisala in jo deliš z nami. Dobro pluj, plavaj in jadraj naprej. Vsakič znova sem globoko ganjena, ko vidim take preobrazbe, ki se dogajajo pred mojimi očmi. Seveda tvoja volja za delo je bila krepostna. In tako je darilo.”
S srčnostjo, Ljudmila
Klientka
Za Ljudmilo, mojo dušno terapevtko, Ana, 38 let, julij 2018
(Zapisano po izpolnjeno-zaključeni štiriletni individualni in vzporedno triletni skupinski psihoterapiji v katero sem se vključila zaradi panične motnje, depresije in dveh travmatičnih porodov.)
*
“O, da bi to takrat vedela!
Zmogla bi stati na odprtem sredi viharja. Znala bi obstati v šibkosti.
Zmogla bi se nasloniti in biti mehka.
Se spustiti,
prepustiti
naročju drugega, naravi življenja.
Upala bi si zarjoveti,
divje plesati,
biti lahkotno vesela,
se prepustiti joku, prisluhniti svojemu strahu. Upala bi si biti celostna.
Poznala bi tišino čuječnosti, ki poboža,
vedela bi za dotik,
ki zdravi
in znala bi preprosto
biti.
Tu se skrivajo moje globine.
Zdaj vem kdo sem.
O, življenje,
daj mi moč,
daj mi pogum, da to zdaj nosim, varujem
in negujem.
Zase,
zate
in za najine otroke.”
