Vedno večja odprtost za delo na sebi obdaja tudi moške odprtega duha. 🙂
V življenju se vsak človek lahko znajde na točki, ko se izgubimo ali nevemo kako in kam stopiti naprej ali želimo več stika s samim s seboj… in tu se začne zaziranje vase ne glede na spol.
Objavljam izpoved moškega klienta, ki je stopal pogumno v njegovo notranje samospoznavanje in je našel svoj odgovor na vprašanje “zakaj hodim na psihoterapijo?”.
Le pogumno!
In hvala za izpoved.
Ljudmila
_________________________________________________________________________
Zakaj hodim na psihoterapijo?
“Ko sem začel s psihoterapijo, nisem ravno vedel, zakaj sploh prihajam in kakšni točno so moji cilji. Poleg tega sem si želel osebnostne rasti in napredka. Ker je moje delo povezano s fizičnim napredkom, sem si želel to tudi na mentalnem nivoju. Knjige in ostali mediji mi niso ponujali dovolj, predvsem pa sem pogrešal direktni feedback, kar s knjigami ni mogoče pridobiti.
Počasi skozi terapije sem se naučil in si sploh dopustil, da so kakšni občutki prišli do mene in iz mene. Hkrati sem se jih vedno bolj naučil ubesediti in prepoznati.
Zdaj lahko rečem, da na psihoterapijo hodim, ker se mi tako odprejo oči. Sem bolj miren in potrpežljiv v odnosih, kot tudi v poslu. Sem lažje prisoten v trenutku in tako mi je prihranjena morda kakšna travma, ki bi sicer bila potrebna za neko spoznanje. Na ta način čutim, da imam vedenje, občutenje, izkušnjo in videnje, da ne rabim iti sam skozi travmatičen dogodek, da se moje mišljenje, občutenje in/ali dejanja spremenijo.
Hkrati sem potrpežljiv, da odgovor zakaj in kako pride sam do mene. Če delam na stvareh in odnosih vneto in se trudim, a nisem njihov talec in pod pritiskom, da se zgodi čez noč se stvari zgodijo »kar same«. Kot je prišel tudi odgovor zakaj sploh obiskovati terapije…
Hvala Ljudmili za pomoč na moji poti.”
