13
Dec
Vsak iz svojega prostora…..
zremo…..
iz tišine, iz globine,
iz kaotičnih vsebin, iz svojih pripetlin…..
Ostajam v sebi. Tu.
Hodim naprej, stojim, tečem, diham…..
Srečujem prestrašene oči.
Obstojim v sebi. Tu.
Tu. S teboj, s teboj in s teboj…..
“Preko nitke povezanosti zaživim,
preko nitke povezanosti se smejim”.
Objem zadržuje strah, telo potrebuje predah.
Roke ženejo vase.
Še malo in malo…..
Ostaja pulz v srcih,
ostaja upanje v očeh,
ostaja ples v kosteh,
ostaja smeh v močeh.
Še malo in malo…..
Naprej…..
“Preko nitke povezanosti zaživim,
preko nitke povezanosti se smejim”.
Nežne, z novimi načini povezovalne, prijetne praznike vam želim.
Ljudmila, 13. 12. 2020
