“Luči Božične osvetlujejo mesta,
mimoidoči ljudje sledijo okraskom očarljivih noči.
Zaslepljenost ali privid? Resničnost ali iluzija?
Kje si navdih?
Ostajaš zadaj. Vendar me znova veselo prehitiš.
Sledim.
Osuplo drhtim v sproščenem stiku sama s seboj.
Hlepim po pris(o)tnosti srčnih povezav,
izražam kritiko preudarnosti igranih stikov,
ostajam netolerantna do nasmejanih mask.
Srečno, lepo, dobro prihajajoče leto…
Izpraznjene, ponavljajoče se besede…
Ostajajo zadaj.
Hodim, opazujem in najdem.
Tebe. Pris(o)tnost.
Čutenje, brez obsojanja.
Spreminjajoče se čutenje.
Srce ustavi misel in obstanem.
Objamem. Človeka. Tebe.
V pris(o)tnosti tihe Božične noči.
Ostajam zadaj. Vendar me znova veselo prehitiš.
Sledim in…
obstajam v Rojstvu Luči.”
Pris(o)ten Božič in dihajoče novoletne praznike vam želim.
Ljudmila Iz srca.
